Language

  • English
  • Italiano
  • Deutsch
  • Polski
  • Euskera
  • Română
  • Português
  • Français
  • Maltese
  • Ελληνικά
  • Croatian
  • Magyar
  • Slovenian

Tretji del bloga o obisku učiteljev v Burkini Faso

Tretji del bloga o obisku učiteljev v Burkini Faso

Nadaljujemo z zadnjim delom bloga Tamare Urbančič, o obisku treh predstavnic  iz Slovenije v Burkino Faso, kjer so si učitelji šol, ki sodelujejo v projektu EAThink izmenjali izkušnje.

16.11.2016: Obisk srednje šole  Lycee provincial du Zondoma. Pogovor z učitelji, dijaki, sodelovanje pri pouku ter ogled šolskega vrta. Ta šola je tudi vodilna pri projektu Eathink, zato je premogla celo projektor in platno. Imajo tudi opremljeno računalniško učilnico. V devetnajstih razredih je 1103 učencev (561 dečkov in 542 deklic), imajo 28 profesorjev in 9 profesoric. Udeležili sva se pouka matematike v razredu z 64 dijaki starimi 17 let. Pomagajo si s starimi francoskimi učbeniki, ki jih imajo v dokaj skromno opremljeni knjižnici.

Razred s 64 dijaki pri pouku matematike.

Razred s 64 dijaki pri pouku matematike.

Na tej šoli so izpostavili podnebne spremembe; predvsem občuten dvig temperatur zadnjih deset let, ki jih rastline in živali čedalje slabše prenašajo. V deževnem obdobju dež ne pada več konstantno, ampak so padavine zelo neredne, pojavljajo se poplave, skupno je manj dežja. Nato smo si ogledali še šolski vrt, na katerem pridelujejo zelenjavo in pridelke za šolsko kuhinjo za dijake, ki zaradi oddaljenosti ne morejo domov na kosilo. V času našega obiska je bil vrt prazen in suh, kajti pokvarila  se je črpalka za namakanje,  za katero ne morejo  dobiti  rezervnih delov.

V bližini te srednje šole smo obiskali še učence bližnje osnovne šole.  Ko smo hodili mimo razredov, smo ugotovili zelo veliko disciplino in zavzeto sodelovanje pri pouku kljub številčnosti razredov, ki štejejo tudi po 85 učencev!  Oprema razredov je preprosta: tabla, krede, vedro z vodo in gobo ter metle za pometanje razred. Navihani učenci  polni energije  izžarevajo občutek hvaležnosti,  da lahko obiskujejo šolo in predvsem spoštujejo učiteljice.

17.11.2016: V Mogtedu   ženska zadruga za predelavo riža s 190 članicami surov riž predela (parboiled) in pakira. Čeprav so stroji zastareli in je potrebno riž vsaj desetkrat preložiti preden je spakiran, so ženske zadovoljne, da imajo delo ter finančna sredstva,  ki jim omogočajo izobraževanja, predvsem opismenjevanje ter spoznavanje številk z računanjem.  Imajo tudi svojo lastno trgovino, promocijski material in dan riža. Ženske za 50 kg očiščenega riža dobijo za svoje delo (cel postopek) komaj 2,3€. Z zadružnimi stroji si lahko očistijo tudi lasten riž. Otroke vzamejo s sabo na delo in določijo eno od sodelavk, ki jih varuje. Ženske imajo  majhne otroke vedno  ob sebi ali na sebi privezane z ruto. Tako otroci v najnežnejšem obdobju odrastejo v zavetju mater, ves čas obiska nisem na ulicah opazila nobenega alkoholika, brezdomca ali zasvojenca s čimerkoli.

Pridelava parboiled riža.

Pridelava parboiled riža.

Ženske iz njihove zadruge.

Ženske iz njihove zadruge.

Sledil je še ogled ženske zadruge za podporo ženskam in otrokom, ki prideluje karitejevo maslo, sušeno sadje (mango) ter izdeluje karitejeve kreme in mila za evropski trg. Z zaslužkom krijejo šolske potrebščine in šolnina za osnovnošolce, ustanovile so tudi ambulanto za otroke, okužene s HIV.  Vse tri zadruge, ki smo jih obiskali vodijo članice same, si porazdelijo delo, dobiček je namenjen kvaliteti življenja njihovih skupnosti. Ženske zadruge so veliko uspešnejše od moških, ker je članicam najpomembnejša dobrobit za skupnost, ne pa njihov ego.

18.11.2016: Zaključna delavnica z udeležbo ravnateljev in učiteljev obiskanih šol. Na začetku smo najprej izpostavili ideje, ki bi jih radi prediskutirali z ostalimi učitelji.

Izsek iz delavnice.

Izsek iz delavnice.

Vse ideje so se nanašale na trajnost, šolske vrtove ter zdravo prehrano.  Anamarija in Tamara sta sodelovali pri tematiki šolskih ekovrtov ter učilnice na prostem. Anamarija je predstavila 7 točk, ki jih mora izpolnjevati šola, da pridobi znak šolski ekovrt. Učiteljem iz Burkine se je zdelo zanimivo  kompostiranje, kajti do nedavnega je veljalo, da se z živalskimi iztrebki ne gnoji zaradi prenašanja bolezni. Tamara se je dotaknila tudi teme vrta kot učilnice ter problema črnih plastičnih vrečk, s katerimi je okolica mest in šol onesnažena. Maja je sodelovala pri tematiki prehranjevanja in izmenjevanja izkušenj med šolami po različnih državah. Velik poudarek smo dali izmenjavi izkušenj in nadaljevanju ter širjenju sodelovanja med državami. Uspešno smo si izmenjali znanja in tudi naslove za nadaljnje sodelovanje.

Skupinska fotografija udeležencev.

Skupinska fotografija udeležencev.

Napisala Tamara Urbančič.

Leave a Reply