EKOLOŠKA OZNAKA (RASTIŠČE): segetalno rastje, posevki lana
RAZŠIRJENOST: Evropa, Mala Azija, Mezopotamija, Perzija, severna  Afrika
ŽIVLJENJSKA OBLIKA:  terofit (Terofit je rastlina, ki vključuje razvoj cikla v eni rastni sezoni, po kateri umre in zgnije.)
PRVA NAVEDBA IZUMRTJA: SKOBERNE & T. WRABER, 1987
VZROK IZUMRTJA: sprememba kulture
VERJETNOST IZUMRTJA: gotovo

Prva poizvedovanja leta 1994 so pokazala, da v večini evropskih držav prave predenice ne obravnavajo kot ogroženo vrsto. Po razpoložljivih podatkih rastlina zanesljivo uspeva le v Estoniji. Tipičen antropofit, katerega uspevanje je pogojeno s posevki lana. Zaradi opuščanja gojenja lana, pa tudi intenzivnejših metod pridelave, je na Štajerskem in Koroškem prava predenica uvrščena med izumrle, za Furlanijo-Julijsko krajino pa so na voljo le stari podatki. V Sloveniji je bilo njeno pojavljanje dokazano s herbarijskih primerkom z Rakitne leta 1929 (LJU; Dolšak) ter literaturnimi navedbami. Za Furlanijo-Julijsko krajino je navedena v štirih osnovnih poljih v alpskem območju, vendar ni razvidno, ali so podatki potrjeni ali ne. Tretjina areala prave predenice je v Srednji Evropi. V Evropi je v 15 državah spoznana za izumrlo vrsto, samo na Madžarskem jo obravnavajo kot redko (R), vendar ni zanesljivo, ali ta navedba temelji na podatkih, preverjenih v zadnjem času. Edino zanesljivo pojavljanje rastline do sedaj je Estonija, vsekakor pa prava predenica še vedno velja za vrsto, o kateri nimamo celovite slike o njeni dejanski razširjenosti. V starejših prispevkih o lanu in njegovi pridelavi ter uporabi je redno omenjena tudi predenica kot izjemno nadležen plevel. Seme predenice je mnogo drobnejše od lanenega, zato je čiščenje semena (sito, čistilnik) dokaj učinkovito, okužena mesta pa je bilo treba požgati.

Tara