Učno uri biologije in geografije smo na OŠ Kuzma popestrili s temami globalnega učenja. Pogovarjali smo se o odnosu med človekom in njegovim okoljem, o skrbi, kako lahko posameznik pripomore k ohranjanju čistega okolja.

Sporazumi, ki so podpisani med svetovnimi velesilami o zmanjševanju onesnaženosti ozračja, vode in tal, se žal velikokrat ne upoštevajo, saj svetovne velesile vidijo le dobiček, pozabljajo na tiste, ki v večini ta dobiček ustvarijo.

Z učenci smo razpredali o vlogi posameznika in padle so številne ideje, kaj vse bi lahko doma počeli, a žal tega ne počno, ali pa je njihovim staršem tako prav in njim tudi. Izluščili pa smo, da posamezniki lahko največ pripomoremo k ohranjanju čistega okolja in virov pitne vode.

Vsak izmed nas lahko minimalno prispeva k ohranjanju okolja z:

• zbiranjem in ločevanjem odpadkov,
• uporabi sekundarnih surovin,
• racionalno rabo pitne vode,
• varčevanjem z električno energijo
• zbiranjem deževnice in njeno uporabo.

Slednji točki smo pravzaprav dali največji poudarek, kajti tudi na vrtu je potrebno zalivati, če želimo, da nam zraste, kar zasadimo.

Ker se klasični način vrtnarjenja ni obnesel, sem se kot mentorica odločila, da je potrebno vrt preurediti, ga zasaditi tako, da ne bomo jeseni po letnih počitnicah jezni, ker je narava naredila svoje in ga je prerasel plevel.

Še večji elan za delo smo dobili, ko je Inštitut za trajnostni razvoj naš projekt za povračilo deleža sredstev s strani projekta EAThink2015, saj smo dobili potrditev, da smo na pravi poti.

Dečki so pripravljali gredice, postavljali cevi za namakalni sistem, deklice so sadile jagode ter jagodičje.

Delo je šlo počasi naprej, veliko je bilo potrebno spodbud s strani mentorjev, kajti otroci niso vztrajni, sploh nekateri se hitro naveličajo, ker je pomoč doma pri raznih opravilih, tudi na deželi, zamenjal internet s številnimi možnostmi.

Skupina učencev je zasadila še okrasno grmičevje v neposredni okolici šole.

Mentorica šolskega ekovrta Irena P.