Lakota kot svetovni problem

Na svetu je že 1,02 milijarde ljudi, ki trpijo zaradi lakote ali podhranjenosti, vsakih šest sekund pa zaradi podhranjenosti umre otrok.

Številke so skrb vzbujajoče, lakota je prizadela že šestino svetovnega prebivalstva, kar predstavlja resno grožnjo svetovnemu miru in varnosti. Cene hrane so, predvsem v državah v razvoju, izjemno visoke, število ljudi, ki živijo v lakoti, pa se zvišuje iz leta.

Število lačnih je samo leta 2009 naraslo za 100 milijonov. Trenutno razmere še zaostruje svetovna gospodarska kriza, zaradi katere ljudje izgubljajo službe, kar še poglablja lakoto.

Na dan umre 18.000 otrok zaradi lakote in nalezljivih bolezni, kot so koze ali pljučnica – bolezni, ki ne bi bile nujno smrtne, če bi otroci ne bili zaradi pomanjkanja hrane popolnoma oslabeli. Z boljšo prehrano bi preprečili več kot polovico vseh smrtnih žrtev med otroki. V deželah v razvoju je pomanjkanje vitaminov in mineralov v hrani glavni povzročitelj smrti in prizadetosti (izguba vida, možganske motnje).

Najbolj ogrožene skupnosti so  starejši od 60 let, ženske, otroci, kronični bolniki, invalidi, brezdomci, begunci, priseljenci, ljudje z nizko izobrazbo, brezposelni.

Najbolj reven kontinent je Afrika. Najrevnejša država v Afriki je Kongo.

Najbolj reven kontinent je Afrika. Najrevnejša država v Afriki je Kongo.

V Evropi je najbolj revna država Moldavija. Lakota se vidi tudi v Severni in Južni Ameriki. V Južni Ameriki je  najrevnejša država Bolivija. V Severni Ameriki je najrevnejša država Haiti. V Avstraliji je najrevnejše mesto Dewngra. Najrevnejša država v Aziji je Afganistan.

 

Hana, Tija, Marko, 9. razred in Nika, 8. razred, OŠ Artiče