Prvi dan seminarja, ki je potekal na Dunaju (18. septembra) smo prisluhnili predavanju dr. Melanie Pichler. V drugem delu seminarja pa so potekale delavnice na različne teme. Učitelji so lahko izbirali med šestimi različnimi delavnicami.
Delavnica: Kako vzpostaviti trajnostne prehranske sisteme v šolah
Ta delavnica je sicer imela omenjeni naslov, dejansko pa smo sestavljali in risali kaj vse naj bi vsebovala trajnostna šola. S kolegi smo skupaj našteli, narisali in naredili maketo šole, ki je vsebovala: šolski vrt in rastlinjak, kompostnik za vse organske odpadke, solarne celice za elektriko in kolektorje za toplo vodo, zbiranje deževnice za izplakovanje WC-jev in zalivanje, prostor v šoli, kjer se lahko razstavijo dosežki učencev, ločeno zbiranje odpadkov, sodelovanje z lokalno skupnostjo, starši in starejšimi prebivalci, učilnice opremljene za poučevanje naravoslovja, fizike, kemije … Predstavniki Burkine Faso so razglabljali o pomenu izobrazbe. Čemu se izobraževati, če izobražen mlad človek ne dobi primernega dela.
Delavnica: Nutella – primer mednarodne strategije za oskrbo svetovnih potrošnikov
Na delavnici smo izvedeli, da je v letu 2013 znašala poraba Nutelle na svetu 55 milijonov ton. Pred kratkim so v Avstraliji zabeležili celo pomanjkanje ponudbe zaradi velikega povpraševanja. Na voljo smo imeli tri članke iz različnih delov sveta, ki so obravnavali problematiko Nutelle iz več vidikov (političnega, okoljskega, zdravstvenega, nutricionističnega …). Glavna sestavina čokoladnih namazov je palmovo olje, ki je lahko pridobljeno na okolju/živalim/človeku prijazen način ali pa ne. Tu je predvsem mišljeno nekontrolirano izsekavanje tropskih gozdov za gojenje palm ter otroško delo (kakav in lešniki). Pogovarjali smo se tudi o ekonomskem, okoljskem, socialnem ter političnem vidiku uporabe Nutelle. Šele ko so potrošniki ozaveščeni je možnost spremembe.
Delavnica: Palmovo olje – prekletstvo ali blagoslov
Predavatelj je predstavil vpliv gojenja palm na okolje. Deževne gozdove namreč posekajo, da lahko sadijo palme. S tem se spreminja tako favna kot flora. Zemljišče se lahko v te namene uporablja le 30 let, potem pa je popolnoma neuporabno (degradirano). Največje pridelovalke palmovega olja so Indonezija, Malezija in Kolumbija. Ogledali smo si tudi video, ki je prikazoval pridobivanje olja, hkrati pa smo lahko videli posledice za okolje in ljudi. Delavci namreč najkasneje v petih letih zbolijo oz. oslepijo. To je posledica uporabe različnih pesticidov, katerih ostanki pa so seveda tudi v samem olju. V nasadih sploh ni opaziti nobenih živali, saj ni insektov, s katerimi bi se prehranjevali. Raziskav o tem, kako tako množična uporaba palmovega olja vpliva na naše zdravje, še ni. Ob tem smo pregledali različne izdelke, ki vsebujejo palmovo olje; ravno zaradi njegove cenenosti. Če deklaracij na izdelkih ne prebiramo, se sploh ne zavedamo razsežnosti njegove uporabe.
Delavnica o migracijah, ki so povezane s podnebnimi spremembami
Podnebne spremembe so močno vplivale na varnost preskrbe s hrano na mnogih območjih po vsem svetu, kar je spodbudilo migracije številnih ljudi. To povzroča veliko skrb, otroci pa so pri tem najbolj ranljiva skupina.