Prvi dan seminarja, ki je potekal na Dunaju (18. septembra) smo prisluhnili predavanju dr. Melanie Pichler (Alpen Adria University) z naslovom Hrana v globalnem svetu. Predavanje je začela s prehranskimi režimi, s čimer je mišljena specifična struktura proizvodnje in porabe hrane v svetovnem merilu.

Prvi prehranski režim se je dogajal od leta 1870 do 1930. Za to obdobje je bil značilen uvoz poceni hrane iz tropskih krajev (začimbe, sladkor, tobak, kava, čaj) in iz kolonij (žita, meso). Drugi prehranski režim (1950–1970) je zaznamovala t. i. zelena revolucija v razvitih državah: industrializacija kmetijstva z mehanizacijo, hibridi, pesticidi in mineralnimi gnojili. Tretji prehranski režim pa se je začel v poznih osemdesetih letih in traja še danes. Zanj je značilna veriga živilske prehrane oz. »revolucija supermarketov«, širitev industrijskega kmetijstva na obmejna območja (grabljenje zemljišč v Afriki in Aziji) …

Mehanizmi in izzivi v prihodnosti: Potrebno bo preoblikovati kmetijsko politiko v prihodnosti, in sicer na lokalni in globalni ravni v smeri podpore majhnih kmetij ter ekološke pridelave tudi v tretjih državah. Vse to pa je odvisno tudi od države in ljudi. V preteklih petdesetih letih se je proizvodnja mesa početverila, leta 2014 se je na svetu pridelalo 315 milijonov ton mesa oz. 43,4 kg na prebivalca. Z naraščajočo proizvodnjo hrane narašča tudi poraba mineralnih gnojil in pesticidov, kar ima negativne posledice za okolje. Kljub temu, da se hrane pridela več kot dovolj, je vsak deveti zemljan podhranjen. S hrano so povezane tudi številne špekulacije na svetovnem trgu, ki je odvisen tudi od gibanja cen nafte. Blagovne pogodbe s hrano sklepa 5 investicijskih bank, ki so v letih 2010–2012 ustvarile 2,2 milijarde prihodkov.

Grabljenje zemljišč: Samo 1 % svetovnih kmetij je večjih od 50 ha, ampak te nadzorujejo 65 % vse svetovne kmetijske zemlje. V Evropi kmetije večje od 100 ha predstavljajo le 3 % vseh kmetij, ampak te nadzorujejo polovico vse kmetijske zemlje in odločajo o kmetijski politiki. Od leta 2000 je 9 % obdelovalnih zemljišč v Afriki zamenjalo lastnika. Od leta 2000 so tuji investitorji pridobili 26,7 milijona ha obdelovalne zemlje, katero so namenili: 8 % pridelavi hrane, 37 % industrijskim rastlinam in 15 % mešanim posevkom.