Nevidna lakota je, ko se prehranjujemo s preveč mastno in nezdravo hrano. Sčasoma se zaradi nezdravih in mastnih jedi ter prigrizkov naša telesna teža veča. Ne zavedamo se, da imajo določena živila preveč kalorij. Sčasoma postanemo odvisni od določene vrste hrane, ki pa je povsem nezdrava (čips, smokiji, pokovka, pomfri, hamburgerji, na splošno cvrtje ter sladkarije kot npr. čokolada, bonboni …).

Na vzorcu 25 učencev – sošolcev smo preizkusile, kako sošolci reagirajo na zdravo oz. nezdravo hrano in kako bi jih lahko prepričale, da večkrat posežejo po bolj zdravih prigrizkih kot po nezdravih. V ta namen smo izvedle preizkus. Postavile smo hipotezo, da bo večina posegla po nezdravih prigrizkih.

Preizkus:

Kupile smo smokije in neolupljene arašide. Sošolcem smo predstavile primer zdravega prigrizka (arašidi) ter nezdravega (smokiji). Takšno primerjavo smo dale zato, ker so smokiji narejeni iz arašidov in so rezultati bolj primerljivi.

Učencem 7. razreda smo z rutami zavezale oči. Nato pa so poskusili oboje in 17 jih je bilo za to, da je smoki bolj okusen, 8 pa za arašide.

45 minut pred tem smo v lonček z vodo dale 2 smokija. V teh 45 minutah se je na vrhu nabrala velika plast maščobe. To smo pokazale učencem in kar nekaj se jih je zgrozilo. Ko smo še enkrat vprašale, kaj jim je sedaj bolj všeč, so bili arašidi všeč kar 14 učencem, smoki pa samo še 9 učencem.

Ugotovile smo, da je bila naša hipoteza sicer pravilna, a hkrati tudi da bi ob ustrezni antireklami otroci počasi spoznali in uzavestili, kateri prigrizki so zdravi in kateri nezdravi, ter začeli jesti več zdravih in opuščati nezdrave. Ker pa je v ozadju veliko denarja, ki ga podjetja na račun nezdravih prigrizkov ustvarjajo, verjetno velike antireklame za te izdelke ne bo, zato se mora tega začeti zavedati vsak posameznik in tako vplivati na celotno podobo sveta.

Špela, Vesna, Julijana, 7. razred OŠ Artiče