Pred ….
Nekoč je bila njiva, kjer učenci OŠ Brezovica niso imeli vode, le glineno barjansko prst. Prvo leto so vzgojili veliko krompirja in kar nekaj buč, nato pa so se začeli spopadati s polži, zbito zemljo, stoječo vodo in plevelom, ki ga je nosilo od vsepovsod. To je bila naša njiva.

2. Nato pa ….
To šolsko leto pa smo se odločili, da je čas za spremembe in dobili smo prostor ob šoli in iz podarjenih betonskih tramov smo oblikovali gredice. Čakalo nas je veliko dela, zato smo se odločili, da si uredimo vrt v okviru Tabora za vrtičkarje v petek in soboto.

3. Tabor za vrtičkarje

Zgodil se je 1. tabor za vrtičkarje, na katerem je sodelovalo 29 učencev od 2. do 7. razreda ter 11 učiteljic. Povabilu za sodelovanje se je odzval tudi eden izmed staršev, ljubiteljski vrtnar.
Kljub slabi napovedi, je bilo vreme 12. in 13. maja na naši strani. Dežja ni bilo vse do zaključka, ko nas je pregnal silovit naliv.
V dnevu, ki smo ga preživeli skupaj, smo pripravljali jedi iz zelenjave, ogledali smo si vrt Zahostnik, imeli delavnice sproščanja, poslušali angleške pravljice z vrta (Garden stories) ter se prebudili s pozdravom soncu.

Sobota je bila delovna, saj smo zavihali rokave in naredili gredice, pobarvali betonske tramove, izdelali hotel za žuželke, postavili fižolov tipi (indijanski šotor) ter naredili oznake za naša zelišča in vrtnine. Sestavili smo tudi kompostnik in ga napolnili z biološkimi odpadki, jeseni pa pričakujemo bogat kompost. Otroci so spoznali in tudi našli veliko živali, ki prebivajo na vrtu. Nekatere med njimi so želeli kar takoj naseliti v novi hotel. Mogoče ne ravno te ne, sigurno bodo novega doma vesele kakšne druge žuželke, ki nam pa bodo na vrtu pomagale z opraševanjem in drugimi nalogami.
Ko smo bil na vrtu najbolj dejavni, so nad nami krožile tri štorklje. Te so po ljudskem izročilu prinašalke sreče in blaginje.
Vrt je bil rojen, tudi s pomočjo Inštituta za trajnostni razvoj in projekta EAThink2015.

Mentorica šolskega ekovrta Goranka Ž.